Angležinje in Angleži so v 17. stoletju živeli v resnično nemirnih časih, polnih korenitih političnih in verskih preobratov, revolucij in državljanskih vojn. Vse to je seveda – kako ne bi? – vplivalo tudi na glasbeno življenje. V času vladanja Oliverja Cromwella (1649–1658) niso samo zapirali gledališč, temveč je bilo tudi skrajno malo možnosti za ustvarjanje skladb za velike zasedbe in javne izvedbe. Glasbo so pregnali v zasebno življenje in jo izvajali predvsem v domačem okolju. Zaradi tega je postalo muziciranje v consortu, torej v majhnem ansamblu, izredno priljubljeno in je doseglo nov razcvet.

Na podlagi velike elizabetinske glasbene tradicije je skladateljem, kot so bili Matthew Locke (1621–1677), John Blow (1649–1708) ter brata Henry (1659–1695) in Daniel Purcell (1664–1717), uspelo s svojo glasbo na impresiven način dokazati, da lahko melanholija in užitek soobstajata tudi v mračnih časih …

Anna Dennis – sopran
Alison Luthmers, Judith Steenbrink – violina
Danka Nikolić – viola
Majella Münz – violončelo
Christine Sticher – violone