Didona iz Kartagine ni bila edina kraljica, ki je navdihovala Henryja Purcella (1659–1695), da je posegel po peresu in jo ovekovečil v glasbi ter ohranil njen spomin za prihodnje rodove. Medtem ko Didonin lamento When I am laid in earth zazveni iz Didoninih ust, preden iz globokega obupa in neuslišane ljubezni stori samomor, se zasliši The funeral music for Queen Mary šele po smrti kraljice zaradi črnih koz leta 1694.

Na sporedu bodo odlomki iz tega dela, kot tudi Purcellova Why do the heathen so furiously rage together (1682), ki temelji na starem angleškem prevodu Psalma 2 iz Svetega pisma »Zakaj besnijo pogani«. Tu so se pogani in njihovi kralji dvignili proti Gospodu Bogu in njegovemu Maziljencu, Mesiji. A Bog se jim le smeje – ostaja samozavesten in se posmehuje njihovemu obnašanju, na koncu pa vendarle blagoslovi vse tiste, ki se zatekajo k njemu.

V tem zgodnjem delu prihaja izjemno do izraza Purcellova dovršena interpretacija besedila, ko na primer nazorno in prepričljivo glasbeno prikazuje besnenje (» to rage«) ali srd (»wrath«).

Za zaključek koncertnega programa bomo slišali zgodnjo mojstrovino drugega skladatelja, cerkveno kantato Nach dir, Herr, verlanget mich, BWV 150 Johanna Sebastiana Bacha (1685–1750), ki je verjetno nastala okoli leta 1706, ko je služboval kot organist v Arnstadtu. Tudi besedilo te kantate prihaja iz Stare zaveze in temelji na Psalmu 25, ki ga odlikujeta ponižnost in zavest, da potrebujemo Boga, ki nas vodi skozi težave in izzive v življenju.

Čeprav sodi Bachova kantata BWV 150 med njegove najzgodnejše, so v celotni kompoziciji in strukturi posameznih stavkov že prepoznavne značilnosti skladanja, ki jih bomo odkrivali vedno znova v delih poznejšega kantorja v cerkvi sv. Tomaža v Leipzigu.

Carine Tinney – sopran
Johanna Zachhuber – mezzosopran
Jan Petryka – tenor
Wolf Matthias Friedrich – bas
Alison Luthmers, Daria Spiridonova – violina
Hana Hobiger – viola
Majella Münz – violončelo
Eva Euwe – violone
Jadran Duncumb – teorba
Johanna Soller – čembalo, orgle & umetniška vodja