Ustvarjati glasbo v dvoje je vedno eksperiment – srečanje različnih zmožnosti, osebnosti in umetniških nazorov, ki jih včasih ni ravno lahko združiti in zaradi katerih je sodelovanje tudi pravi izziv.

Toda kaj se zgodi, ko je ravno nasprotno? Kadar se glasbena jezika, umetniški intuiciji in osebnosti dopolnjujejo tako samoumevno, da niso ubrane le harmonije, zapisane na papirju, temveč glasbenika zrasteta v skupni zvočni prostor. Ravno to doživljamo pri Carine Tinney (sopran) in Martinu Gregoriusu (orgle).

Že med njunim študijem v Detmoldu sta začela razvijati skupni glasbeni jezik – ki ga zaznamujejo njuni različni kulturni ozadji, izkušnje in njuna globoka strast do glasbe. Iz umetniškega dialoga je z leti nastalo partnerstvo, ki se opira na zaupanje, občutljivost in skupno težnjo po ustvarjanju žive in občutene glasbe.

Carine in Martin imata širok in barvit repertoar iz različnih držav in obdobij, ki ga z občutkom prilagajata orglam in prostoru, v katerem nastopata.

Njuno muziciranje vodi predvsem želja po ustvarjanju razpoloženjskih koncertnih doživetij, kjer se glas in orgle stapljata v zvočno ubranost.

Izvedena bodo dela Louisa-Nicolasa Clérambaulta (1676–1749), Jeana-Françoisa Lalouetta (1651–1728) in Andréja Campre (1660–1744).

P.S.: Carine in Martin sta poročena že štiri leta in imata ob glasbenem sodelovanju še en skupni projekt – hčer Florence, rojeno lanskega decembra.

Carine Tinney – sopran
Martin Gregorius – orgle